Nekdanji predsednik in predsedniški kandidat Donald Trump je v zadnjem tednu, potem ko je preživel poskus atentata skoraj povsem zapolnil tudi zadnje skrite kotičke medijske geologije in geografije, tako najbolj izpostavljene vršace, kot skrite uvale in razne votline. Dogodek sam na sebi veliko pove o labirintih aktualnega dogajanja v svetu, bolj malo pa o tem kako najti rešitve in izhod. Na tem mestu se bomo seznanili z nekaterimi značilnosti medijske (zlo)rabe Donalda Trumpa in zakaj ga mediji tako ljubeče »sovražijo«.
Najnovejše informacije, ki so pricurljale (neuradno) iz CNN-a iz leta 2016 razkrivajo, da je mreža aktivno spodbujala Trumpa, da kandidira za predsednika, in mu celo ponujala nasvete, kako zmagati na soočenjih, ki jih je sponzoriral CNN. Te informacije potrjujejo, da je bil Trump za vodstvo mreže predvsem in najpomembneje dragoceno blago. Podatki jasno kažejo, da so mediji jahali na valu Trumpove popularnosti. Leta 2017 je bil Trump omenjen v povprečju enkrat na 250 besed, kar je približno dvakrat ali trikrat na članek. To povprečje zajema vse članke, vključno s športom, življenjskim slogom, hrano in potovanji. Leta 2018 je New York Times besedo “Trump” uporabil več kot 93.000-krat, kar je precej več kot pri prejšnjih predsednikih – Barack Obama je bil omenjen le 47.000-krat leta 2009, Bill Clinton pa 34.000-krat. Takšna prekomerna omemba otežuje neobremenjeno poročanje o Trumpu, saj so mediji že vzpostavili močno subjektivno stališče do njega.
Iz frekvenc pojavljanja Trumpa in Bidna v slovenskih medijih lahko zaključimo, da ju tudi pri nas mediji s pridom objavljajo tako kot v Ameriki in gotovo to drži za večino globaliziranega sveta.
Trump je za medije predvsem vir dobička. Nenehno ga izkoriščajo za visoko gledanost, pri tem pa pozabljajo na temeljno poslanstvo novinarstva. Očitno je da mediji ne morejo biti nevtralni v svojem poročanju o Trumpu, kar postavlja pod vprašaj njihovo vlogo v sodobni demokraciji. Pomembno je, da se zavedamo teh pristranskosti in kritično vrednotimo informacije, ki jih prejemamo. Samo tako lahko upamo, da bomo ohranili zdravo in informirano javnost. Zato je ključno, da se vsi, ki sledimo novicam, zavedamo vpliva medijev in njihovih možnih pristranskosti. Le tako bomo lahko sprejemali informirane odločitve in ohranili demokratične vrednote, ki so bližje resnici in nepristranskosti.
Knjiga Bad News avtorice Batya Ungar Sargon podrobno raziskuje, kako mediji pokrivajo Trumpa in kakšen vpliv ima to na javnost. Eden od osrednjih argumentov knjige je, da je Trump za medij nekaj, kar privlači pozornost in prinaša visoke rejtinge. Predsednik CBS, Les Moonves, je namreč vehementno izjavil, da Trump morda ni dober za Ameriko, vendar je izjemno dober za CBS. Ben Smith je leta 2016 poročal, da bi MSNBC utrpel 30-odstotni padec gledanosti, če bi bila Hillary Clinton izvoljena za predsednico. Zaradi Trumpove izvolitve so mediji ohranili visoko gledanost, kar je bilo ključno za njihov poslovni uspeh.
