V preteklih tednih smo z vami delili vpoglede v rastoči svet podcastov in njihovo pomembnost v sodobni medijski krajini. Očitno pa nismo edini, ki prepoznavamo ta trend. Tudi tradicionalni mediji, kot je Televizija Slovenija, se vse bolj poglobljeno ukvarjajo s tem vprašanjem. Če ste morda zamudili prispevek v oddaji Tednik, ki je obravnaval fenomen podcastov, smo za vas pripravili povzetek ključnih spoznanj in mnenj strokovnjakov, ki so odgovarjali na vprašanja Katje Štok.

V prispevku so se dotaknili vprašanja naraščajoče priljubljenosti podcastov v Sloveniji, ki ponujajo pogovore, dolge tudi nekaj ur, in jih je mogoče spremljati kadar koli in kjer koli. Posebno pozornost so namenili vplivu podcastov v predvolilnem obdobju in vprašanju, ali lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji in velikim številom ogledov vplivajo na volivce. 

Ključni poudarki iz oddaje:

Nataša Briški (urednica podcasta Metina lista) je poudarila: “Gre za nov trend v medijski krajini in tudi v načinu, kako se dela kampanja in kako se dela politika.” Strinja se, da bo tega še veliko več: “Absolutno. To se je šele začelo. To še nič nismo videli. Počakajte, da še umetna inteligenca svoje zraven pove.”

Klemen Selakovič (voditelj podcasta Aidea) je bil neposreden: “In karte se mešajo, tradicionalni mediji mogoče malo izgubljajo. Mogoče ne bi rad rekel mogoče, jaz mislim, da izgubljajo in to vrzel zapolnjujejo neke druge vsebine.” Na vprašanje o odgovornosti podkasterjev je dejal: “Ne bom sprejel te odgovornosti, ker je od ljudi.”

Aleš Malerič (urednik oddaje Odmevi na TV Slovenija 1) je opozoril na izgubo, ki jo takšni pristopi prinašajo: “Izgubljamo vsi po malem. Zagotovo izgubljajo gledalci, ki nas gledajo, ki niso dobili celotne informacije iz prvih ust. Dobili so jih iz druge roke. Politiki, ki so sprejeli napačno strategijo, zagotovo izgubljajo. Javni medij, ki pa nima vseh sogovornikov, pa vsekakor izgubi.”

Jernej Amon Prodnik (katedra za novinarstvo, FDV) je podcaste približal tabloidnim vsebinam: “Mislim, da so podcasti zelo, zelo blizu tem tabloidnim vsebinam.” O odgovornosti pa: “Mislim, da vsaka oseba, ki ima velik domet, ima neko javno dvojnost. Ne moreš pa ti preprosto reči nekomu, ti imaš odgovornost, pa boš s tem zadevo rešil.” 

Suzana Lovec (urednica in voditeljica podcasta N1) je izpostavila: “To, da se politik želi pojavljati tam, kjer mu ni treba odgovarjati na novinarska vprašanja, kjer mu ni treba odgovarjati na težka vprašanja, je po moje z njihovega zornega kota čisto logično. Vprašanje pa je, kaj ima oziroma česa nima javnost zaradi tega ne.” O odgovornosti je povedala: “Če govorimo o politikih, bi bilo fajn, da je javnost čim bolj izobražena o tem, kaj gleda in kaj posluša, tudi katere mediji konzumira.”

Nejc Jemec (producent podcasta Mihilizem) je dejal: “Nisem pa prepričan, da se tudi podkasterji ali pa nenazadnje influencerji oziroma kdorkoli komunicira po omrežjih in ima nek vpliv, da se te svoje odgovornosti zavedajo oziroma drugače, se je morda zavedajo, a jim je za to malo mar.”

Medijska pismenost: ključ do razumevanja sodobnega sveta

Oddaja Tednik je jasno pokazala na izziv, ki ga predstavlja nizka medijska pismenost v današnjem informacijskem okolju. Zaskrbljujoče je, ko se odgovornost za vsebino pripisuje izključno gledalcem in poslušalcem, namesto tudi ustvarjalcem vsebine – med drugim tudi voditeljem in gostom podcastov.

V Press Clippingu se zavedamo te problematike in aktivno delujemo v smeri izboljšanja medijske pismenosti v Sloveniji. Preko zavoda Infohub Maribor se trudimo dvigati raven medijske pismenosti in opremiti posameznike in organizacije z veščinami kritičnega presojanja informacij, ne glede na medij, v katerem so predstavljene.

Če vas zanima več o naših aktivnostih na področju medijske pismenosti, nam pišite!

Kaj pa vi mislite o podcastih?

Lahko izpodrinejo tradicionalne medije? Imajo res veliko moč, ki bo le še rasla, ali je to le trenutni trend? Veselimo se vašega mnenja!